Visit Janssen With Me
open

Simptomi

Simptomi

Ogroženost za razvoj bolezni je pri obeh spolih enaka. Pri moških se bolezen navadno pojavi prej kot pri ženskah.11
Simptomi in izraženost teh so pri posameznikih različni. Delimo jih na pozitivne in negativne.5

Pozitivni simptomi

Te simptome imenujemo »pozitivni«, ker nekaj dodajo k dojemanju sveta.

  • Motnje zaznavanja (halucinacije): bolnik sliši, vidi ali občuti stvari, ki jih drugi ne. Halucinacije lahko prizadenejo katerega koli od čutov: vid, sluh, vonj, okus ali tip. Najpogostejše so slušne halucinacije.
  • Zmotna prepričanja (blodnje): bolnik ima prepričanja in zamisli brez dejanske podlage.
  • Motnje mišljenja: bolnik težko jasno in logično razmišlja, njegovi sklepi ne temeljijo na resničnosti.
  • Vznemirjenost: neugodje, povezano z napetostjo in razdražljivostjo.

Negativni simptomi

Ti simptomi so »negativni«, ker pomenijo zmanjšanje bolnikovih sposobnosti.5

  • Pomanjkanje motiviranosti: brezvoljnost, neprestano ležanje v postelji.
  • Socialni umik/depresija: bolnik se osami od družbe in zapira vase.
  • Otopelost: bolnik občuti praznino, ima težave pri načrtovanju.
  • Čustvena hladnost: pomanjkanje čustvenega odziva, izraznosti obraza.

Afektivni (Čustveni) simptomi

Ti simptomi vplivajo na razpoloženje, to so npr. depresivnost, zaskrbljenost, občutek osamljenosti in pojav samomorilnih misli.

Kognitivni simptomi

Kažejo se kot motnje spomina in osredotočenosti, pomanjkanje pozornosti, upočasnjeno razmišljanje, slab uvid v bolezen.
Bolniki s shizofrenijo imajo lahko težave na več področjih, npr. v medsebojnih odnosih, pri delu ali študiju, v družinskem življenju, s sporazumevanjem in samozavestjo.5
Večina bolnikov s shizofrenijo v življenju doživi več psihotičnih epizod, torej faz, ko so simptomi najizrazitejši.6–8
Pozitivni simptomi se s časom spreminjajo: ponovitev bolezni navadno pomeni poslabšanje teh simptomov, v remisiji oz. fazi stabilizacije pa se izboljšajo.1 V obdobju med epizodama bolniki živijo razmeroma normalno in delujejo čustveno stabilnejši. Negativna simptomatika se lahko pojavi kasneje, torej po prvi epizodi, in vztraja dlje ter se med epizodami poslabša.1, 9
Ponavljajoča se poslabšanja z vmesnimi izboljšanji nakazujejo kronični potek bolezni. Številni bolniki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z zdravili.1, 9

  1. APA Clinical Guidelines. American Psychiatric Association. Practice guidelines for the treatment of patients with schizophrenia. 2004.
  2. Falkai P et al. World J Biol Psychiatry 2005; 6: 132–191.
  3. Kendler KS et al. Arch Gen Psychiatry 1996; 53: 1022–1031.
  4. World Health Organization. The World Health Report: 2001: Mental health: new understanding, new hope.
  5. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 4th Edition Text Revision (DSM-IV-TR). Arlington: American Psychiatric Publishing Inc. 2000.
  6. Lieberman JA et al. J Clin Psychiatry 1996; 57 (suppl 9): 5–9.
  7. Breier A et al. Am J Psychiatry 1994; 151: 20–26.
  8. Robinson DG et al. Am J Psychiatry 1999; 156: 544–549.
  9. National Institute for Clinical Excellence. National Clinical Practice Guidelines Number 82.
  10. Howard R et al. Am J Psychiatry 2000; 157: 172–178.
  11. Angermeyer MC et al. Schizophr Bull 1990; 16: 293–307.
  12. Murray RM and Fearon P. J Psychiatr Res 1999; 33: 497–499.
  13. Lang UE et al. Cell Physiol Biochem 2007; 20: 687–702.
  14. Harrigan SM et al. Psychol Med 2003; 33: 97–110.
  15. Bottlender R et al. Schizophr Res 2003; 62: 37–44.
  16. Emsley R et al. Curr Opin Psychiatry 2008; 21: 173–177.
  17. Awad AG et al. Pharmacoeconomics 2008; 26: 149–162.
  18. Keith SJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 997–1005.
  19. Lieberman JA et al. Pharmacol Rev 2008; 60: 358–403.
  20. Tandon R et al. Psychoneuroendocrinology 2003; 28 (suppl 1): 9–26.
  21. Wyatt RJ. Schizophr Bull 1991; 17: 325–351.
  22. Robinson DG et al. Arch Gen Psychiatry 1999; 56: 241–247.
  23. Weiden PJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 886–891.
  24. Koen L et al. Psychosomatics 2007; 48: 128–134.
  25. Novick D et al. Psychiatry Res 2010; 176: 109–113.
  26. Kozma CM et al. Changes in schizophrenia-related hospitalization and ER use among patients receiving paliperidone palmitate. Current Medical Research and Opinion. 2011.27; 1603–1611.

EM-25345/201222

Sorodne vsebine

Vzroki
Čas po diagnozi
Diagnoza

Viri

[1]
World Health Organization. Global report on psoriasis. 2016. Na voljo na: apps.who.int/iris/bitstream/10665/204417/1/9789241565189_eng.pdf. Dostopano: junij 2020.
[2]
National Psoriasis Foundation. About Psoriasis. Na voljo na: https://www.psoriasis.org/about-psoriasis. Dostopano: junij 2020.
[3]
[4]
Rapp SR, et al. J Am Acad Dermatol 1999;41:401–7.
[5]
National Psoriasis Foundation. Tips for better sleep with psoriatic disease. Na voljo na: https://www.psoriasis.org/advance/tips-for-better-sleep-with-psoriatic-disease Dostopano: junij 2020.
[6]
British Association of Dermatologists patient hub; Psoriasis: an overview. Na voljo na: https://www.skinhealthinfo.org.uk/condition/psoriasis/ Dostopano: junij 2020.
[7]
AAD. How long will I have to treat my psoriasis? Na voljo na: https://www.aad.org/public/diseases/psoriasis/treatment/medications/how-long Dostopano: junij 2020.
[8]
British Association of Dermatologists. Topical treatments for psoriasis. Na voljo na: https://www.bad.org.uk/shared/get-file.ashx?id=123&itemtype=document Dostopano: junij 2020.
[9]
GP Notebook. Phototherapy in psoriasis. Na voljo na: https://gpnotebook.com/simplepage.cfm?ID=1584070677 Dostopano: junij 2020.
[10]
[11]
National Psoriasis Foundation. Biologics. Na voljo na: https://www.psoriasis.org/about-psoriasis/treatments/biologics Dostopano: junij 2020.
[12]
IFPA. Psoriasis is a serious disease deserving global attention. Na voljo na: https://ifpa-pso.com/wp-content/uploads/2017/01/Brochure-Psoriasis-is-a-serious-disease-deserving-global-attention.pdf Dostopano: junij 2020.
[13]
WebMD. Your sex life and psoriasis. Na voljo na: https://www.webmd.com/skin-problems-and-treatments/psoriasis/psoriasis-sex-tips Dostopano: junij 2020.