Za vse vpletene v življenje bolnika s shizofrenijo je spoprijemanje s psihotično epizodo in simptomi, ki jih bolnik doživlja, pogosto težavno.
Skrb za bolnika s shizofrenijo je za svojce lahko zelo zahtevna. Včasih je težko usklajevati poklicno delo in skrb za preostale družinske člane. Poleg tega lahko skrbniki občutijo neizmerno žalost in izgubo, to pa vpliva na njihove družinske odnose ter družabne in delovne dejavnosti.
Družinski člani imajo zelo pomembno vlogo v življenju bolnika s shizofrenijo, po finančni, čustveni in socialni plati.
Shizofrenija se najpogosteje razvije med 18. in 35. letom starosti, torej v obdobju, ko se oseba izobražuje ali gradi kariero.
Pogost negativni simptom shizofrenije je umik iz socialnega življenja. Bolniki se čutijo čustveno, socialno in motivacijsko ovirani.
Ko se družinskemu članu postavi diagnoza shizofrenije, imajo svojci pomembno vlogo pri podpori in zagotavljanju primerne oskrbe obolelemu.
Bolnikovi bližnji pogosto niso prepričani, kako se najustrezneje odzvati na njegovo nenavadno vedenje in govorjenje.
Svojci in prijatelji imajo pomembno vlogo pri spodbujanju bolnika s shizofrenijo, vzdrževanju rednega jemanja zdravil in doseganju dolgoročnih ciljev zdravljenja.
Spodbujanje svojcev, prijateljev ali drugih bolnikov s shizofrenijo pomaga izboljšati bolnikovo stanje.
Bolnike s shizofrenijo pogosto skrbi odziv okolice.
Predanost in podpora svojcev imata ključno vlogo pri uspešnem zdravljenju, okrevanju in bolnikovi vrnitvi v družbo.